Vprašanja, Maske in Razmislek

Danes opazujem maske za katerimi se skrivamo. Zelo zabavno je, da si na dan pusta dovolimo norčije, dovolimo drugačno obleko in z njo drugačno obnašanje. Drugo vibracijo, drugačno čutenje.

Radovedna sem, kaj bi se zgodilo, če bi si to dovolili vsak dan, z masko ali brez.

Kaj, če bi se odločili, da bomo dan preživeli v najboljši verziji sebe?

Si upamo en dan preživeti prav brez vsake maske?

Koliko mask v povprečju čez dan zamenjamo?

Naše obnašanje brez maske je drugačno kot z masko. Pogumen je, kdor si upa. Drugače je. Nisi v vlogi žrtve, ne iščeš izgovorov, ampak preprosto si. Si aktiven, vesel in produktiven, izstopaš iz območja poznanega, hkrati pa, si ob vsem izjemno sproščen in uživaš. Se motim? Morda. Morda je tvoja resnica drugačna.

Kaj, če bi si nadeli masko naše briljantnosti, naše veličine?

Ja, res je, bistveno manj je  udobna, od maske vloge žrtve, hkrati pa tako zelo pristna in resnična.

Pa vendar, nazaj k pustu, kaj se zgodi, ko si nadenemo pustno masko?

Tudi ta, je prvih nekaj minut neudobna, dokler se je ne navadimo. Kajne? In kaj se zgodi čez nekaj minut?

Povežemo se z energijo oziroma duhom, ki ga predstavlja lik. Postanemo zdravniki, indijanci, pikapolonice, metulji…ni da ni. Ko si v tej preobleki, je, kot da imaš moč bitja, ki predstavlja tvojo preobleko. In ravno tako, moč bitja deluje tudi, na masko osebnosti. Ko si nadenemo masko osebnosti ali vloge. Sem pisateljica, sem mama, sem ustvarjalka, sem prijetna, sem prijateljica, sem itd….Deluje tudi v primerih, ko verjameš, da nisi dovolj, ko si tečna, ko nimam dovolj bodisi ljubezni, časa, denarja, prijateljev, pozornosti, itd. Tudi v teh  primerih si nadenemo masko in ta nam služi, da stopimo v stik z močmi, ki jih imajo posamezni liki oziroma preobleke.

Ko stopimo v preobleko osebnosti, ki nas podpira, postanemo oseba, ki moramo postati, da opravljamo svojo vlogo. Da dosežemo svoj cilj, svoje sanje oziroma, da si izpolnimo želje.

In kadar si nadanemo preobleko »ubogi jaz, ki nima…(česarkoli)« se vklopijo moči te probleke in dobimo točno to, v kar verjamemo. Ja vem, res je, tukaj zelo boli, a vendar še ne dovolj. Dobro mi je poznana ta vloga, a dokler nismo pripravljeni zavihati rokavov, pogledati vase, toliko časa, je to vse kar lahko naredimo, priznamo, da boli.

Kaj se zgodi z našimi prepričanji o sebi, ko smo v pustni preobleki? Ko smo na primer indijanec ali pa slikar? Verjamemo, da nas kavbojci napadajo, da smo povezani z zemljo, da čutimo živali in tako naprej, pač vsak verjame svoji  iluziji/podobi o indijancih.

In če smo za pusta stopili v čevlje slikarja in naslikamo umetnino, je ne sodimo, temveč se nam zdi odlična saj je vendar dan za norčije in smo si dali duška. In kar tako, za hec, nekaj naslikali. Naša ocena slike, ki jo narišemo v pustni maski slikarja, bo drugačna, kot ocena, na ponedeljek po službi, ko smo se odločili risati. Se strinjaš, je tudi pri tebi tako?

Na dan pusta, bomo nežnejši do sebe in verjeli v moči lika, ki ga predstavljamo. Tisti dan po službi, ko si nadanemo masko navadne osebnosti ( odgovorna, utrujena in vedno se nekam mudi) nekako ne verjamemo, da imamo mi, čisto zares, moči in sposobnosti slikarja. Takrat bo naša ocena bolj kritična in v skladu z masko, ki jo nosimo ta dan.

Kaj se tukaj zgodi? Zakaj v času pusta verjamemo v svoje moči, ko smo v preobleki in nehamo verjeti vanje, ko nismo v preobleki (oziroma vsaj ne verjamemo z enako gotovostjo)? Povabim te k razmisleku.

Poglej tudi,  kaj lahko naredimo ( kdo lahko naredi? Mi, jaz, ti), da bomo na navaden ponedeljek čutili moči slikarja? Moč indijanca ali pa uspešnega poslovneža, zadovoljnega zaposlenega in razigranega starša? Kako bi bilo, če si nadamo masko izpolnjene osebe? Kako bi bilo če bi z močmi maske sijoča/sijoči jaz preživeli dan?

Torej, kakšna je tvoja današnja maska? Katera prepričanja jo ustarjajo?

Želim ti izjemen, norčav in raziskovalno obarvan dan.

Katerokoli masko že izbereš, uživaj v njej.

Indijanski objem,

Milena

P.s. Katero masko boš danes nosil, je tvoja izbira.