“Človek NE jezi se” ali pač?

Delim svoje razmišljanje, staro približno pol leta:

Kaj če, samo za hip, pomislimo na »Človek NE jezi se« z naslednjega zornega kota:

Vesolje je dejstvo, da boš igral igro.

Ker boš igral, se strinjaš s pravili, ki za to igro veljajo. Drugače ne bi igral, kajne?

Torej, da si se odločil igrati, pomeni, da si se rodil. Izbral si barvo figuric oziroma tvojo začetno točko. Drugače povedano, svojo družino, mesto, državo in celino.

Cilj igre je priti z vsemi figuricami v garažo. Preneseno, bi to lahko razložila kot zrasti v najsvetlejšo, najboljšo vezijo sebe. To pomeni sprejeti sebe. Sebe z vsemi štirimi plastmi.  S plastjo svoje osebnosti, telesa, čustev in duha.  Vse štiri figurice morajo končati v garaži, da se igra konča in da ti sprejmeš svojo veličino.

Vsi kompleti figuric so enaki, le druge barve so. Vsaka od figuric hodi svojo pot, v svojem ritmu. Kot tudi mi ljudje.Vsakdo ima svoj ritem življenja, navade, poslanstvo in izzive.

Kocka je tista, ki določa katere preizkušnje bodo v tem krogu dobile priložnost za razrešitev. S katerim od tvojih štirih igralcev, boš to naredil, je stvar tvoje odločitve.  Boš v tej igri celil telesne rane, razreševal čustvene odrgnine ali dušne bolečine?

Vedno, kocko mečeš ti in ti si tudi tisti, ki nosi posledice padle številke. Samo od tebe je  odvisno ali se boš števila točk na kocki veselil ali se boš nad njem jezil.

Ravno tako kot se nam situacije v življenju zgodijo. Moja oz. tvoja sposobnost reagiranja ali odzivanja  je tista, ki določa intenziteto izkušnje in možnosti iskanja razrešitev. Rešitev je vedno več, le včasih je potrebno zamenjati figurico oz. perspektivo s katero se izziva lotevamo.

Kocka le daje izziv. Vsak dan je izziv, ki prinese nova spoznanja. Lahko se premakneš v smeri proti  garaži oz beri svojim sanjam ali pa izbereš drugo figuro  oziroma pot.

Ko igraš z enim soigralcem je izzivov in priložnosti na poti manj v primerjavi z igro štirih igralcev hkrati.

V igri z večimi soigralci je tako priložnosti kot izzivov  več. Lahko najdeš primerjavo s svojim življenjem?

Pa vendar v vsaki igri pride do situacij, ko:

• ne vržeš željene številke ( ne dobiš tega kar si želiš)
• ko vržeš željeno številko ( si izpolniš željo)
• ko s številom točk kar poletiš.Tri šestke naenkrat. ( ko pride lahkotno odbobje in cvetiš)
• ko ne moreš nič in potrpežljivo počakaš na naslednji met. ( na novo priložnost)
• ko ti zbiješ oz. poješ figuro soigralca ( ko prizadaneš koga)
• ko nekdo zbije tvojo figuro ( ko nekdo rani , prizadane tebe)
• ko začneš od začetka (znova se postaviš na noge iz čiste ničle)
• ko koga preskočiš ( najdeš bljižnico do cilja)
• ko kdo drug preskoči tebe ( pa kjub temu prideš do cilja)
• ko ne dobiš tiste enke, v pravem času in moraš počakati na nov met ( se pobrati po padcu)

..in se še..

A zagotovo, vedno, vsaka igra prinaša izzive. Lahko se izzivov  veseliš, lahko se nad njimi jeziš.

Kaj je tisto kar TI zavestno ( ali pa še podzavestno) izbiraš v svojem vsakdanu? V svojem življenju?

Katerih izzivov izbereš več  “Človek NE jezi se” ali “Jezi se”?

Življenje je igra. Igrajmo  jo.

Kaj če bi poskusili z odprtim srcem,veseljem  in povezanostjo?

Če ne zaradi drugega pa iz radovednosti.

Danes se igrajmo » Človek NE jezi se« in čez prizmo radovednosti poglejmo izzive.Si za?

6-ka je padla.

Razigran Objem!

Milena